V življenju sta samo dve poti: ali pustimo, da nas nas vodi strah ali strast. Jaz celo življenje sledim strasti. In slednjo sem upodobila na slikah, ki zdaj krasijo enega grajskih prostorov na Gradu Štanjel. 

 

Že kot majhna punčka sem sanjala, da bom jahala bele konje, ko bom velika. Sanje so se uresničile. Konji so najprej postali moji najboljši prijatelji, na njih sem občutila svobodo, moč in začela verjeti, da je vse mogoče. Uresničila sem si željo, postala profesionalna dresurna jahačica in to vlogo živela dve desetletji. 

 

Nato se je v moje življenje vmešala usoda in me pahnila v črno luknjo. Črno-belo življenje sem začela barvati z ustvarjanjem mandal, intuitivnim slikanjem, pot me je vodila do slikarke in kasneje moje prve učiteljice ter naprej na ameriški slikarski inštitut. 

 

Konji so se vrnili v moje življenje, a tokrat so hoteli na platno. Ko ti velikani z ogromno energijo in močjo in hkrati z neverjetno senzibilnostjo vstopijo v naše življenje, ga ne zapustijo nikoli. 

 

Strasti, nevidne niti, upanja in emocije so se širile na moja platna tudi v drugi obliki, tako so začele nastajati modre slike preko katerih vse to upodabljam, tako kot se tisti dan zdi. 

 

Domišljiji in emocijam puščam prosto pot, četudi me zavedejo, saj včasih v slepih ulicah najdemo največje zaklade. 

 

Toplo te vabim, da slike doživite in začutite v živo. 

 

Urša Vadnjal